Rada imam

kamne.

Vseh barv, vrst in oblik. To se me drži že od malega. Usodna privlačnost.  

Začelo se je pa takole:

• ko sem komaj shodila, me je brat s oglatim kamnom po buči, da sem padla v nezavest.
• pri štirih letih sem dobila opekast kamen trikotne oblike v bučo, imam še sedaj luknjičast spomin na ćelu.
• pri šestih sem padla na trapezni apnenčasti kamen, ki je bil edini tam okoli. In dobila pet šivov. Spomin še hranim na desni arkadi.

Zato sem kasneje začela zbirati kamne z vseh vetrov. najraje čisto naravne iz naravnega okolja. Imam pa tudi nekaj obdelanih kamnov, ki sem jih dobila od različnih oseb.

Najlepši pa je na mojem prstanu. Svetlo moder turkiz. (Za katerega sem šparala kakšnih deset mesecev, preden sem ga lahko odkupila…)